Na kratko
- Pri sušno prizadeti koruzi časa siliranja ne določajte samo po suhem videzu rastline.
- KGZS priporoča 300–350 g sušine na kilogram sveže mase; pri hibridih »stay green« navaja do 370 g/kg. [Vir 1]
- Če storži niso razviti, je priporočljiva določitev sušine cele rastline; pri razvitih storžih je mlečna črta lahko dodatno orientacijsko merilo. [Vir 2]
- Analiza že pripravljene silaže pokaže njeno sestavo in kazalnike kakovosti, rezultat pa je treba presojati glede na potrebe živali in celoten obrok. [Vir 3]
Pri sušno prizadeti koruzi presojajte sušino, ne le videza
Suhi listi še ne pomenijo, da je koruza pripravljena za siliranje. Pri slabo razvitih storžih je lahko steblo še vlažno, čeprav je rastlina na pogled povsem suha. Zato videz posevka ne pokaže zanesljivo vsebnosti sušine. [Vir 2]
KGZS za uspešno siliranje navaja 300–350 g sušine na kilogram sveže mase; pri hibridih »stay green« do 370 g/kg. Pri močno prizadetem posevku določite sušino cele rastline. [Vir 1]
- Ločite dele njive, ki se očitno razlikujejo po prizadetosti.
- Pri nerazvitih storžih se ne zanašajte na mlečno črto.
- Če niste prepričani o vzorčenju ali meritvi, vprašajte kmetijskega svetovalca.
Suha na pogled ni nujno dovolj suha za siliranje.
Mlečna črta ni enako uporabna pri vseh sušno prizadetih posevkih
KGZS pri koruzi, prizadeti zaradi suše, priporoča določanje sušine cele rastline, saj presoja samo po položaju mlečne črte ni primerna. [Vir 1]
Kmetijski inštitut Slovenije priporočilo podrobneje razlikuje: pri močno prizadeti koruzi brez razvitih storžev je treba sušino določiti, pri posevku z razvitimi storži pa je mlečna črta lahko dodatno orientacijsko merilo. Tudi povešeni storži sami ne dokazujejo, da je koruza pripravljena. [Vir 2]
- Preglejte več delov njive, saj je prizadetost lahko neenakomerna.
- Če so storži nerazviti, ne sklepajte o sušini samo po zrnju.
- Pri zelo neenakomernem posevku se o spravilu ločenih delov posvetujte s svetovalcem.
Pri nerazvitih storžih je lahko steblo še vlažno tudi ob suhih listih.
Preverite reprezentativen vzorec cele rastline
Vzorčite rastline z več mest na njivi, ki jo nameravate silirati, in upoštevajte razlike med deli posevka. Pri močno prizadeti koruzi brez razvitih storžev KIS priporoča določitev sušine s sušenjem, laboratorijska določitev pa je najzanesljivejša podlaga za odločitev. [Vir 2]
Rezultat primerjajte z usmeritvijo KGZS: 300–350 g/kg sveže mase, pri hibridih »stay green« do 370 g/kg. To je splošno priporočilo, ne nadomestilo za presojo konkretnega posevka. [Vir 1]
- Pred odvzemom vzorca se pozanimajte o ustreznem postopku pri svetovalcu ali laboratoriju.
- Zapišite parcelo, datum meritve in rezultat.
- Če rezultat odstopa od pričakovanega, preverite vzorčenje in meritev, preden se odločite za spravilo.
Meritev je uporabna le, če vzorec predstavlja posevek, ki ga boste silirali.
Sestavo silaže preverite z analizo
Videz silaže ne pokaže njene hranilne sestave. Kmetijski inštitut Slovenije navaja analize koruzne in druge voluminozne krme, pri senu in silaži pa določajo tudi pH, organske kisline in vlaknine. [Vir 3]
Za oddajo vzorca KIS zahteva sprejemni list; vzorec je mogoče prinesti v laboratorij ali poslati po pošti. Pred oddajo preverite njegova navodila za vzorčenje in dostavo. [Vir 3]
- Pri laboratoriju preverite, kateri obseg analize ustreza vašemu vprašanju.
- Zabeležite, iz katerega silosa oziroma parcele je vzorec.
- O sestavi obroka se posvetujte s strokovnjakom za prehrano živali.
Analiza opiše vzorec; obrok je treba sestaviti glede na živali in druge krme.
Tri korake uredite pred odločitvijo
Isti datum spravila ali enak videz nista zanesljivo merilo za vse njive. Suša lahko posevek prizadene neenakomerno, razvoj rastlin pa se razlikuje glede na razmere in hibrid. [Vir 1] [Vir 2]
- Preglejte njivo in ločite vidno različne dele posevka.
- Določite sušino cele rastline, zlasti če storži niso razviti.
- Po siliranju naročite analizo, če potrebujete podatke za pripravo obroka.
Odločitev začnite z meritvijo, kakovost krme pa po siliranju preverite z analizo.
Pogosta vprašanja
Ali lahko čas siliranja sušno prizadete koruze ocenim po mlečni črti?
Pri močno prizadeti koruzi brez razvitih storžev ne. Določite sušino cele rastline. Če so storži razviti, je mlečna črta lahko dodatno orientacijsko merilo, vendar upoštevajte tudi druge znake. [Vir 1] [Vir 2]
Kolikšna naj bo sušina koruze za siliranje?
KGZS navaja 300–350 g sušine na kilogram sveže mase; pri hibridih »stay green« do 370 g/kg. Upoštevajte tudi stanje posevka in strokovni nasvet. [Vir 1]
Kje lahko analiziram koruzno silažo?
Kmetijski inštitut Slovenije navaja analize koruzne silaže. Pred oddajo vzorca preverite navodila za pripravo in dostavo ter izberite obseg analize glede na svoje vprašanje. [Vir 3]
Viri in nadaljnje branje
Pred spravilom naj odloča meritev, ne videz
Zabeležite parcelo, datum in rezultat meritve sušine. Če je koruza že silirana, se glede analize vzorca in sestave obroka obrnite na laboratorij oziroma strokovnjaka za prehrano živali.
Preizkusite primer