Nazaj na blog
2. september 2026·6 min branja·Avtor: Ekipa škropljenje.si

Voluhar v sadovnjaku: zaščitite korenine brez škropljenja na slep

Kako prepoznati poškodbe zaradi voluharja, zaščititi mlada sadna drevesa in ukrepati z več ukrepi, preden posežete po katerem koli FFS.

Strokovni pregled

Ta vsebina je pripravljena za poklicne uporabnike FFS v Sloveniji. Besedilo piše Ekipa škropljenje.si, pregled pa opravimo z vidika uradnih virov, produkta in praktične uporabe na terenu.

Zadnji pregled: 2. september 2026. Reviewer: Uredniški pregled škropljenje.si.

Kratek odgovor
  • Voluhar v sadovnjaku najprej poškoduje korenine in koreninski vrat, zato škode pogosto ne opazite takoj na listih. Posebej ogrožena so mlada sadna drevesa. ([Vir 1])
  • Pred ukrepanjem preverite, ali gre res za voluharja: poiščite rove, obgrizene korenine, poškodovan koreninski vrat in majavo ali veneče mlado drevo. En sam rov ali krtina še ni zanesljiva diagnoza. ([Vir 1])
  • Najzanesljivejša osnovna zaščita pri sajenju je mehanska zaščita korenin z ustrezno mrežo; pri mladih drevesih jo je smiselno uporabiti že ob sajenju. ([Vir 3])
  • Voluharja ne zatirajte s škropljenjem na slepo. Če sploh razmišljate o FFS, preverite aktualno slovensko registracijo, ciljni organizem, kulturo ter etiketo in navodilo za uporabo. ([Vir 4])
Prvi pregled01 / 06

Najprej preverite, ali poškodbe res povzroča voluhar.

Voluhar je talni glodavec, ki živi v sistemu rovov in pri mladih drevesih objeda stranske korenine, debelejše korenine in koreninski vrat. Pri hudem napadu lahko rast drevesa zastane, listje začne veneti, rastlina pa se maje. ([Vir 1])

Na površju ga pogosto opazite šele posredno. Znaki, kot so venenje, rumenenje listov, zastoj rasti in majavo drevo, niso značilni samo za voluharja, zato vedno preverite tudi sušo, zastajanje vode, poškodbe pri sajenju in bolezni korenin. ([Vir 1])

  • Previdno odgrnite zemljo ob koreninskem vratu in preglejte več dreves, ne samo najbolj prizadetega.
  • Poiščite rove v tleh ter preverite, ali so korenine gladko obgrizene oziroma manjkajo tanke stranske koreninice.
  • Krtina sama po sebi ni dokaz za voluharja; odločilni so znaki objedanja korenin.
  • Če je drevo močno majavo ali so korenine skoraj povsem poškodovane, ga ne poskušajte rešiti samo z dodatnim zalivanjem.
Največja napaka je, da po prvem rovu takoj posežete po sredstvu. Najprej potrdite vzorec poškodb na več rastlinah.
Mlad nasad02 / 06

Najboljši čas za zaščito je pred sajenjem, ne po prvih poškodbah.

Na območjih, kjer je voluhar prisoten, je smiselno sadike sadnega drevja že ob sajenju zaščititi z mrežo. KGZS v navodilih za sajenje izrecno navaja, da je na površinah s prisotnim voluharjem sadike treba saditi v zaščitne mreže. ([Vir 3])

Zaščita mora biti postavljena tako, da koreninskega sistema ne stiska in da voluhar ne more do koreninskega vratu. Pri izbiri materiala upoštevajte navodila proizvajalca, tip tal in način sajenja. ([Vir 3])

  • Pri obnovi nasada preverite razmere že pred naročilom sadik.
  • Sadiko namestite v zaščito tako, da korenine niso stisnjene in da je zasipanje enakomerno.
  • Zaščita pred voluharjem ne nadomesti zaščite pred divjadjo; po potrebi uredite tudi ločeno zaščito debla.
  • Pri že posajenih drevesih ne kopljite okoli korenin brez razloga, saj lahko poškodbe še povečate.
Pri voluharju je preventiva cenejša od reševanja poškodovanega drevesa. Mreža ob sajenju je ukrep, ki ga pozneje pogosto ni več mogoče pravilno izvesti brez dodatnega poseganja v korenine.
Habitatni ukrepi03 / 06

Vrstni prostor naj bo pregleden, vendar ne ustvarjajte novih skrivališč.

Uradni slovenski vir navaja, da voluharja manj moti redna obdelava tal, hkrati pa odsvetuje debelo plast hlevskega gnoja ali pokošene trave okoli mladih dreves, ker lahko ustvari varno in toplo zavetje. Vir priporoča tudi redno mulčenje ali košnjo ter skrb za naravne sovražnike. ([Vir 2])

Cilj ni popolnoma gola tla po celotni površini, temveč manj ugodno okolje neposredno ob drevesih in boljši nadzor nad dogajanjem v nasadu. ([Vir 2])

  • Redno kosite ali mulčite podrast, zlasti v vrstah in okoli mladih dreves.
  • Poberite odpadlo sadje, uredite robove nasada in odstranite kupe materiala, ki bi lahko služili kot skrivališče.
  • Ne nasipajte debele plasti sveže organske mase tik ob debla, če je v nasadu že prisoten voluhar.
  • Na primernih mestih namestite drogove za ujede ter ohranjajte zavetja za koristne plenilce, kadar to ne ovira pridelave.
Namen ukrepa ni, da bi voluharja čudežno izgnali, temveč da mu zmanjšate zavetje, hrano in možnost neopaženega dostopa do korenin.
Odločitev na terenu04 / 06

Pri večji škodi združite več ukrepov in spremljajte rezultat.

IHPS navaja, da noben posamezen način zatiranja ni povsem zanesljiv ter da je zadovoljiv uspeh mogoče doseči le z uporabo več načinov hkrati. GOV.SI v zvezi z voluharjem prav tako poudarja kombinacijo redne obdelave tal, urejenega nasada in naravnih sovražnikov. ([Vir 2])

Zato si pri vsakem prizadetem delu nasada zabeležite, kaj ste naredili in kdaj. Tako boste po nekaj tednih lažje ugotovili, ali se poškodbe nadaljujejo, ali je zaščita učinkovita in ali je treba preveriti še druge vzroke propadanja. ([Vir 2])

  • Označite prizadeta drevesa in jih fotografirajte z enake razdalje.
  • Ponovno preglejte koreninski vrat in tla, vendar ne izkopavajte zdravih dreves po nepotrebnem.
  • Preverite vlažnost tal, odcednost in kakovost sajenja, da voluharju ne pripišete vseh težav.
  • Pri večjem nasadu se posvetujte s strokovnjakom za varstvo rastlin ali sadjarskim svetovalcem, zlasti kadar ukrepi ne ustavijo propadanja.
Spremljanje je del varstva rastlin. Brez ponovnega pregleda ne veste, ali ste zmanjšali škodo ali samo prestavili diagnozo.
FFS in škropljenje05 / 06

Voluharja ne rešujte z neregistriranim ali napačno izbranim sredstvom.

Pri voluharju škropljenje nadzemnih delov rastlin praviloma ne odpravlja vzroka težave, ker škodljivec poškoduje korenine v tleh. UVHVVR in GOV.SI pri varni rabi FFS poudarjata, da je treba preveriti registracijo sredstva in ga uporabiti skladno z etiketo ter navodilom za uporabo. ([Vir 4])

Če za določen primer razmišljate o FFS, ga ne izbirajte na podlagi spletnega nasveta, stare etikete ali izkušnje iz druge države. Na uradni strani je naveden iskalnik registriranih FFS, kar pomeni, da je za konkretno uporabo v Sloveniji odločilna aktualna registracija. ([Vir 4])

  • Ne uporabljajte herbicida kot sredstva proti voluharju brez preverjene in dovoljene uporabe.
  • Ne nastavljajte vab ali ne uporabljajte pripravkov, če na slovenski etiketi niso navedeni za vaš primer uporabe.
  • Pred vsakim FFS preverite registracijo, kulturo, ciljnega organizma, odmerek, način uporabe, omejitve in varnostna navodila.
  • Če statusa sredstva ali dovoljene uporabe ne morete potrditi v aktualnem slovenskem viru, ga ne uporabite.
Pri voluharju je prava odločitev pogosto »najprej ne škropiti«. Najprej zaščitite korenine in uredite razmere, nato pa preverite, ali je kemični ukrep sploh utemeljen in dovoljen.
Hiter načrt06 / 06

Pet korakov od prvega suma do urejenega ukrepanja.

Če opazite majavo mlado drevo, veneče listje ali poškodbe korenin, sledite enakemu vrstnemu redu. Tako boste zmanjšali možnost napačne diagnoze in nepotrebne uporabe FFS. ([Vir 1])

  • Preglejte več dreves, tla in koreninski vrat ter zabeležite znake.
  • Ločite sum na voluharja od krtin, suše, zastajanja vode, slabe sadike ali bolezni korenin.
  • Pri novih sadikah uporabite ustrezno zaščitno mrežo; pri obstoječem nasadu uredite vrstni prostor in odstranite skrivališča ob drevesih.
  • Spodbujajte naravne sovražnike in spremljajte, ali se poškodbe po ukrepu nadaljujejo.
  • Šele nato preverite, ali za vaš primer obstaja dovoljen FFS; če registracije in etikete ne morete potrditi, sredstva ne uporabite.
Cilj ni najti najhitrejšega škropiva, ampak preprečiti, da bi voluhar uničil korenine, še preden ga sploh zanesljivo prepoznate.
Pogosta vprašanja

Kako vem, ali je drevo poškodoval voluhar?

Preverite več znakov hkrati: rove v tleh, obgrizene korenine, poškodovan koreninski vrat ter majavo ali veneče mlado drevo. En sam rov ali krtina še ne zadošča za zanesljivo določitev. ([Vir 1])

Ali lahko voluharja odženem s škropljenjem?

Škropljenje nadzemnih delov rastlin praviloma ne odpravi težave, ker voluhar poškoduje korenine v tleh. Najprej uporabite mehansko zaščito in uredite nasad. Morebitno FFS je dovoljeno uporabiti le, če je konkretna uporaba navedena na aktualni slovenski etiketi in navodilu. ([Vir 4])

Kako zaščitim novo sadno sadiko pred voluharjem?

Na območju, kjer je voluhar prisoten, sadno sadiko ob sajenju namestite v ustrezno zaščitno mrežo, ki varuje koreninski sistem, ne da bi ga stiskala ali omejevala njegovo rast. ([Vir 3])

Ali je treba okoli mladih dreves dodati več organske mase?

Če je voluhar v nasadu že problem, debela plast hlevskega gnoja ali pokošene trave neposredno okoli mladih dreves lahko ustvari ugodno zavetje. Uradni slovenski vir zato priporoča previdnost in urejen vrstni prostor. ([Vir 2])

Ali je voluhar isto kot krt?

Ne. Krtine ali rovi sami po sebi ne dokazujejo prisotnosti voluharja. Pri voluharju so pomembni predvsem znaki objedanja korenin in poškodbe koreninskega vratu, zato je treba rastlino in tla pregledati skupaj. ([Vir 1])

Glavna rešitev

Če iščeš digitalno evidenco FFS za Slovenijo, začni na glavni razlagi.

Na strani evidenca FFS dobiš hiter odgovor, kaj mora vsebovati evidenca, kako jo voditi po GERK parcelah in zakaj je škropljenje.si hitrejši od papirja ali Excela.

Več o naši rešitvi
Naslednji korak

Zapišite ukrep po parceli, preden se podrobnosti izgubijo.

Pri spremljanju voluharja si zabeležite parcelo, datum pregleda, opažene znake in izvedeni ukrep. V škropljenje.si lahko nato ločeno vodite preverjene vnose FFS po parcelah, vendar šele po potrditvi registracije in dovoljene uporabe sredstva.

Viri