- Pri koruzi za zrnje pred spravilom preglejte predvsem storže, konice ličja, stebla in morebitne poškodbe zaradi koruzne vešče ali drugih škodljivcev.
- Fuzarioz ne določite zanesljivo samo po eni pegi: pomembni so videz plesni, razporeditev poškodb, vremenske razmere, poškodbe storža in podatki o hibridu.
- Največ lahko naredite s pravo izbiro hibrida, kolobarjem, zmanjšanjem poškodb storžev, pravočasnim spravilom ter hitrim in pravilnim sušenjem.
- Če je zrnje plesnivo, poškodovano ali sumljivo, ga ne vključujte v krmo ali živilo brez ustrezne ocene; pri mikotoksinih odločajo analize in uradni oziroma strokovni postopki, ne videz zrnja sam.
Pred spravilom ne iščite samo plesni, temveč tudi poškodbe, ki ji odprejo pot
Pri koruzi za zrnje je smiselno združiti tri preglede: zdravstveno stanje rastlin, poškodbe storžev in zrelost za spravilo. Glive iz rodu Fusarium lahko napadejo vse organe koruze, okužbe storžev pa so pogosto povezane tudi s poškodbami zaradi škodljivcev, ptic ali neugodnih vremenskih razmer. ([Vir 2])
Na priporočeni sortni listi za leto 2026 KGZS poudarja, da se hibridi razlikujejo po odpornosti oziroma tolerantnosti na bolezni, škodljivce in vremenske strese. Izbira hibrida zato ni le vprašanje pridelka, temveč tudi tveganja v konkretnih rastnih razmerah. ([Vir 1])
- preglejte več mest v posevku, ne le roba njive;
- odprite naključno izbrane storže in preverite tudi notranjost;
- zabeležite poškodbe zaradi žuželk, ptic, toče ali poleganja;
- pred spravilom preverite, ali je pridelek zaradi bolezni ali poškodb neenakomerno dozorel.
Koruzna vešča in druge poškodbe povečajo tveganje za okužbo
Koruzna vešča lahko poškoduje steblo in storž. Poškodbe ustvarijo vdorna mesta, skozi katera glive lažje prodrejo v rastlinsko tkivo. Pri oceni tveganja zato ni dovolj, da gledate samo listne pege: preverite tudi lomljenje stebel, rove, iztrebke škodljivcev, poškodovano ličje in objedene dele storžev. ([Vir 2])
KIS med pomembnimi škodljivci koruze v naših razmerah navaja koruzno veščo, pri boleznih storžev pa izpostavlja predvsem glive iz rodu Fusarium. Na okužbe vplivajo tudi temperatura, vlaga, kolobar, genotip hibrida in čas spravila. ([Vir 6])
- preglejte stebla pod storži in mesta lomljenja;
- poiščite rove ter drobne ostanke iztrebkov;
- preverite, ali je ličje poškodovano ali ne zapira konice storža;
- po močnem napadu škodljivcev pričakujte več neenakomernih in plesnivih storžev;
- pri načrtovanju naslednje setve upoštevajte hibrid in kolobar, ne le lanskega pridelka.
Kaj lahko naredite pred spravilom in pri njem
Pri zmanjševanju fuzarioz imajo pomembno vlogo preventivni ukrepi: prilagojen hibrid, ustrezen kolobar, zmanjševanje poškodb storžev in čim bolj pravočasno spravilo. Tehnološka navodila za integrirano pridelavo poljščin navajajo tudi hitro zdrobitev in zaoravanje rastlinskih ostankov, saj se s tem zmanjša možnost ohranjanja glive na koruznici. ([Vir 2])
Pri spravilu ločite močno poškodovane ali plesnive dele, če je to izvedljivo, in preprečite, da bi se sumljiv material pomešal z zdravim. Po spravilu je ključno hitro doseči pogoje, pri katerih se skladiščne glive ne morejo hitro razvijati. Pri tem upoštevajte dejansko vlažnost zrnja in navodila za svojo sušilno oziroma skladiščno opremo.
- ne odlašajte s spravilom, če se povečuje delež poškodovanih ali plesnivih storžev;
- koruznico po spravilu čim bolje zdrobite in vključite v obdelavo tal;
- v silosu ali skladišču ne mešajte novega pridelka s starimi ostanki;
- zapišite parcelo, hibrid, datum spravila in opažene poškodbe;
- pri večjem sumu naročite ustrezno analizo pred krmljenjem ali prodajo.
Fungicid ni nadomestilo za pregled, spravilo in analizo
Fuzarioze lahko vplivajo na kakovost zrnja, ker glive iz rodu Fusarium tvorijo mikotoksine. GOV.SI mikotoksine in druge onesnaževalce obravnava kot snovi, ki so lahko v živilih nenamerno prisotne in zato pomenijo predmet uradnega nadzora ter zmanjševanja tveganj. ([Vir 4])
Zato plesnivega zrnja ne ocenjujte po načelu »malo ga je, zato ni pomembno«. Prav tako ne sklepajte, da bo morebitna uporaba FFS po pojavu bolezni samodejno rešila kakovost že okuženega zrnja. Če bi razmišljali o FFS, morate vedno preveriti trenutno slovensko registracijo, dovoljeno kulturo, ciljni organizem, etiketo in navodilo za uporabo. Brez preverjene registracije, odmerka in karence jih ne navajamo.
- ne uporabljajte sumljivega zrnja za krmo ali živilo brez ustrezne presoje;
- ne izbirajte sredstva po spletnem nasvetu ali stari preglednici;
- ne enačite zatiranja škodljivca z odstranitvijo že nastalih mikotoksinov;
- pri pomembni zalogi se posvetujte z laboratorijem, svetovalno službo ali pristojnim strokovnjakom;
- v evidenco zapišite opažanja in ukrepe po parcelah.
Ali je vsaka plesen na koruzi fuzarioza?
Ne. Belkast, rožnat, vijoličen ali oranžen micelij je lahko znak okužbe z glivami iz rodu Fusarium, vendar sam videz brez strokovne potrditve običajno ne zadošča za zanesljivo določitev povzročitelja. ([Vir 2])
Kdaj je treba pri koruzi za zrnje posebej pregledati storže?
Pred spravilom, po poškodbah zaradi škodljivcev, ptic, toče ali vremenskih stresov ter pri neenakomerno dozorelih storžih. Koruza z odprto konico ličja in poškodovanim storžem je bolj izpostavljena okužbam. ([Vir 2])
Ali lahko plesnivo koruzo uporabim za krmo?
Ne odločajte se samo po videzu ali vonju. Ker so lahko prisotni mikotoksini, je pri sumljivem pridelku potrebna strokovna oziroma laboratorijska presoja glede namena uporabe. GOV.SI mikotoksine uvršča med onesnaževala, katerih prisotnost se obravnava z uradnim nadzorom in analizami. ([Vir 4])
Ali naj zaradi suma na fuzariozo takoj škropim?
Ne. Najprej potrdite vzorec težave, ocenite obseg, preverite poškodbe zaradi škodljivcev in pogoje za širjenje bolezni. Šele nato preverite, ali je za konkretno kulturo in ciljnega organizma v Sloveniji sploh registrirano ustrezno FFS ter kaj določa veljavna etiketa.
Kako zmanjšam tveganje za fuzarioze v naslednji sezoni?
Upoštevajte prilagojen in dovolj odporen oziroma toleranten hibrid, kolobar, zmanjševanje poškodb storžev, pravočasno spravilo ter dobro ravnanje z rastlinskimi ostanki. Pri izbiri hibrida si pomagajte z aktualnimi priporočili za leto 2026. ([Vir 1])
Če iščeš digitalno evidenco FFS za Slovenijo, začni na glavni razlagi.
Na strani evidenca FFS dobiš hiter odgovor, kaj mora vsebovati evidenca, kako jo voditi po GERK parcelah in zakaj je škropljenje.si hitrejši od papirja ali Excela.
Pred spravilom si uredite zapis po parcelah
V škropljenje.si lahko ob pregledu posevka zabeležite parcelo, opažene poškodbe, datum ukrepa in uporabljeno FFS. Tako boste lažje ločili dejansko stanje na njivi od poznejšega ugibanja pri spravilu ali nadzoru kakovosti.